Vaš vir življenjepisov in informacij o pomembnih posameznikih
John Fitzgerald Kennedy je bil ameriški predsednik. Odraščal je v veliki katoliški družini v zvezni državi Massachusetts. Oče je bil podjetnik in politik, ki je deloval tudi kot veleposlanik v Veliki Britaniji. Otroke je vzgajal k tekmovalnosti in želji po zmagi za vsako ceno, tudi vzgoja s strani matere je bila stroga. Kennedy je študiral na Harvardu in bil med najboljšimi študenti. V 30. letih je potoval po Evropi in leta 1939 obiskal tudi Prago, ki so jo okupirali nacisti. Zanimal se je za predvojno situacijo v Evropi in se strinjal s politiko pomiritve. S to temo se je ukvarjal v svojem diplomskem delu. Preurejena različica je izšla pod naslovom Zakaj je Anglija spala in je v anglosaksonskem svetu pridobila veliko priljubljenost. Kennedy je imel od otroštva zdravstvene težave, kljub temu pa se je med drugo svetovno vojno pridružil vojski. Na koncu je poveljeval torpednemu čolnu na območju Salomonovih otokov, kjer je bil ranjen in se je moral nekaj dni skupaj z drugimi vojaki skrivati. Za to je pozneje prejel vojaško odlikovanje Vijolično srce.
Po koncu druge svetovne vojne se je Kennedy odločil posvetiti politiki. Na družino je imel velik vpliv oče in za politiko je bil prvotno izbran najstarejši sin Joe. Ta pa je umrl med pilotiranjem bombnika, tako da so se družinske politične ambicije usmerile na drugega sina. Kennedyjeva politična kariera je bila hitra. Leta 1947 je bil izvoljen v kongres in leta 1953 je postal senator. Izkazoval je naraven talent za politiko in sposobnost pridobiti ljudi na svojo stran. Naraščajoča priljubljenost ga je spodbudila h kandidaturi za predsednika Demokratske stranke na volitvah leta 1960. Njegov nasprotnik je bil republikanec Richard Nixon. Volitve so prinesle novost v obliki televizijskih predvolilnih debat, ki so se prijele in postale neločljiv del političnih kampanj.
Volitve so bile tesne, a je Kennedy na koncu zmagal. Njegova pozicija predsednika je bila zapletena ne le zaradi tesnega rezultata, temveč tudi zaradi razporeditve političnih sil. Demokrati so imeli v Predstavniškem domu in v Senatu večino, vendar razlika med strankama še ni bila tako izrazita in številni demokratski politiki so zastopali konservativna stališča. Zlasti pri uveljavljanju zakonov, ki podpirajo človekove pravice, se je moral boriti ne le proti republikancem, temveč tudi proti članom lastne stranke. Njegova zunanja politika je bila priljubljena, vendar je imel v domači politiki težave z izpolnjevanjem številnih predvolilnih obljub. Velik problem je bila rasna segregacija, vendar pomembnih zakonov ni uspelo uveljaviti. Na splošno je bil Kennedy pri javnosti priljubljen, prav tako njegova žena in prva dama Jacqueline Kennedy Onassis. V zunanji politiki se je osredotočal na tekmovanje s SSSR. Neuspešno je poskušal strmoglaviti komunistični režim na Kubi, glej invazija v Prašičjem zalivu. Sledila je karibska kriza, ki se je nanašala na sovjetski načrt namestitve jedrskega orožja na Kubi. Amerika takšne grožnje ni hotela dopustiti in je grozila z invazijo na Kubo, vendar je na koncu prišlo do dogovora, v okviru katerega je morala Amerika umakniti lastno jedrsko orožje iz Turčije in zagotoviti, da Kube ne bo zasedla. V zameno za to se je SSSR odpovedal načrtu jedrskega oboroževanja Kube.
Čeprav Kennedy ni izpolnil vseh predvolilnih pričakovanj, je užival splošno priznanje in imel možnost za obrambo mandata. Do tega ni moglo priti, ker je bil 22. novembra 1963 ustreljen, ko se je v okviru predvolilne kampanje peljal skozi Dallas. Atentat naj bi preiskala t.i. Warrenova komisija, ki je prišla do zaključka, da je bil strelec nekdanji vojak Lee Harvey Oswald. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bilo njegovo dejanje del večje zarote, vendar se to ni več preiskovalo. Še danes je tako vir vprašanj in teorij zarote, kdo je stal za celotno akcijo.