Vaš vir življenjepisov in informacij o pomembnih posameznikih
Clive Staples Lewis (pogosteje C.S. Lewis) je bil irski oziroma britanski pisatelj.
Stvaritev C.S. Lewisa močno zaznamuje krščanska vera, pa tudi nordijska in irska mitologija, pogosto pa se ukvarja z antropomorfnimi motivi.
Lewis je bil vzgojen v anglikanski veri, v adolescenci je od nje odstopil, vendar se je v poznejši dobi vrnil h krščanstvu in ga je preostanek življenja globoko zaznamovalo.
Študiral je v Oxfordu, kjer se je med drugim srečal in spoprijateljil z drugim slavnim pisateljem J.R.R. Tolkienom, ki je vplival tako na njegovo vrnitev h krščanstvu kot na njegovo delo.
V Lewisovo življenje je močno posegla prva svetovna vojna. Lewis se je vpisal in se udeležil bojev, bil je ranjen ob koncu vojne v bitki pri Arrasu. Iz te izkušnje si je odnesel psihične težave, ki so ga mučile predvsem med meseci okrevanja. Po vojni se je Lewis vrnil na Oxford in tam se je začelo njegovo pedagoško in pisateljsko življenje.
Danes je najbolj znano Lewisovo delo Zgodbe iz Narnie. Gre za serijo sedmih fantazijskih knjig za otroke. Najbolj znan je drugi del Lev, čarovnica in omara. Gre za pustolovske knjige, ki se večinoma odvijajo v izmišljenem svetu Narnie. V delu Lev, čarovnica četverica bratov in sester (Peter, Edmund, Zuzana in Lucie) preživlja vojno na podeželju in nekega dne pridejo skozi omaro v skrivnostni svet Narnie, kjer vlada zla čarovnica, vendar je pravi vladar lev Aslan, čigar vrnitev se pričakuje. Omenjeni bratje in sestre se nato pojavijo kot liki tudi v drugih delih. Ta knjižna serija vsebuje izrazite krščanske motive in reference, hkrati pa uporablja tudi stare legende in mitologijo, v njej pa se pojavljajo govoreče živali, liki iz bestiarijev itd.
Že iz naslova drugih del izhaja, da je tudi preostanek Lewisovega pisateljskega dela močno zaznamovalo krščanstvo. Gre za knjigi Velika ločitev neba in pekla ter Pisma izkušenega hudiča. Obe sta filozofske narave in se navezujeta na druga krščanska dela in filozofe.
Zadnji Lewisov roman obravnava morda nekoliko presenetljivo temo – antično zgodbo Eros in Psiha, tudi tukaj pa lahko najdemo določene težnje h krščanski mistiki, čeprav so potisnjene v ozadje.
Lewisovo življenje in delo so vplivale tudi njegove nekoliko nenavadne zveze z ženskami. Njegova mati je umrla, ko je bil še otrok, in Lewis je odrasel v hladnega moškega, ki je sam pri sebi opisoval pomanjkanje čustev. V mladosti pa je nekaj časa živel z Jane Moore, materjo svojega prijatelja, ki je padel v vojni – to razmerje pa je imel bolj za odnos med materjo in sinom. Poročil se je šele v pozni starosti s pisateljico Joy Gresham, vendar je bila tudi ta zveza precej nenavadna, saj sta se poročila kot prijatelja in predvsem zato, da je ameriška državljanka Grasham lahko ostala v Veliki Britaniji. Kljub temu pa se je med njima očitno spletla globoka vez, ki izhaja iz knjige Pričanje o žalosti, ki jo je Lewis napisal po tem, ko je njegova žena umrla za rakom.
Za angleško literaturo je morda bolj kot Lewisova literatura ključno njegovo znanstveno delo. Učil je v Oxfordu in Cambridgeu in se posvečal predvsem srednjeveški in zgodnji novoveški literaturi. Ta v njegovem času skoraj ni bila raziskana in Lewis jo je uspel spet postaviti v ospredje. Pisal je literarno in informativno dragocene predgovore k danim delom, zahvaljujoč njemu so izhajala v novih natisih in se znašla v središču pozornosti. Njegovo jezikoslovno in literarno-zgodovinsko delo je na tem področju povsem ključno. Z njim je v angleško literaturo prišlo tudi raziskovanje irske mitologije.
C.S. Lewis je umrl v starosti manj kot 65 let zaradi odpovedi ledvic, že prej se je spopadal z resnimi zdravstvenimi zapleti. Ob njegovi smrti se včasih omenja zanimivo dejstvo, da je istega dne umrl še en pomemben angleški pisatelj Aldous Huxley, vendar je smrt obeh literatov zasenčil atentat na predsednika Kennedyja, do katerega je prišlo prav tako istega dne – 22. novembra 1963.