Vaš vir življenjepisov in informacij o pomembnih posameznikih
Charles Dickens, s polnim imenom Charles John Huffam Dickens, je bil angleški prozaist.
Njegov oče je bil uradnik finančne uprave vojaške mornarice, vendar sta bila oče in mati precej zapravljiva in sta komajda ohranjala srednjestanovalski položaj. Dickens je bil eden od osmih otrok, razmeroma srečno otroštvo je preživel v Chathamu v Kentu, kjer je tudi hodil v šolo.
Ko je bil oče zaprt zaradi dolgov, je bil mali Charles (star 12 let) prisiljen prvič iti v službo, našel jo je v tovarni za poliranje. Nato je obiskoval srednjo šolo, delal kot odvetniški pisar (odlično je obvladal stenografijo), se je dodatno izobraževal. Njegova kariera je napredovala od sodnega zapisnikarja do parlamentarnega poročevalca in novinarja. Nekaj časa je kazalo, da bo postal igralec, a se je nato popolnoma posvetil literaturi.
Leta 1836 se je poročil s Catherine Hogarth, zakon je bil dolgo časa srečen in v njem se je rodilo 9 otrok. Čeprav je bil Dickens ljubeč mož in oče, je bil do otrok strog. Po 22 letih se je ločil.
Poleg pisanja se je angažiral v javnem življenju, amatersko je igral v gledališču, ukvarjal se je s spiritizmom, zanimal pa se je tudi za geologijo in paleontologijo, rad se je sprehajal po Londonu, o katerem je imel neverjetno znanje. Odpravil se je tudi na potovanje po Združenih državah Amerike in Kanadi. V zasebnem življenju pa je bil prepirljiv, samopomilujoč in včasih celo histeričen.
Med njegovimi prvimi pomembnejšimi deli je Kronika Pickwickovega kluba (1937), roman, ki pa je prvotno nastal iz zgodb, objavljenih v nadaljevanjih v revijah, ima humoristične značilnosti in govori o potovanjih gospoda Pickwicka in njegovega služabnika Sama Wellerja (ta je včasih primerjan s Sanchom Panzo). Drugi roman je bil znameniti Oliver Twist, ki izhaja iz avtorjevega otroštva, pripoveduje o revnem fantu iz sirotišnice, ki ga roparska tolpa zlorabi za svoje namene. Fant je na koncu rešen s strani bogate družine, pridobi položaj in denar, kriminalci pa so kaznovani. Sodobna in današnja kritika ta roman najbolj kritizira zaradi sentimentalne idealizacije – zlasti Oliverjevih rešiteljev.
Tudi Starinarjeva trgovina lahko vidimo kot odraz avtorjevih življenjskih izkušenj. Lastnik londonske trgovine s starinami po eni strani ljubi svojo vnukinjo Nell, po drugi strani pa ne more obvladati svoje želje po hazardu. Neplačani dolgovi pri oderuhu ga prisilijo, da zapusti London skupaj z vnukinjo. Ameriške opombe so nastale ravno iz njegovega potovanja po Združenih državah – pozoren bralec bo iz njih razbral tako občudovanje tamkajšnje demokracije kot tudi kritiko njenih pomanjkljivosti. Alegorična zgodba je Božična pesem, ki spet govori o oderuhu, ki je pohlepen in zloben, a ko se mu na božični večer prikažejo trije duhovi, ki ga opozorijo na njegovo nadaljnjo usodo, se oderuh sčasoma popravi. Roman z največ avtobiografskimi značilnostmi je zagotovo David Copperfield, kjer najdemo odlično komponirane zaplete, popolnoma dodelane značajske tipe, kompleksnejšo zgradbo sižeja in tudi prvič v Dickensovih delih uporabljeno prvoosebno pripoved. Tudi roman Mala Dorritka deloma izhaja iz avtorjevih doživetij, deklica odrašča v zaporu za dolžnike, nato pa pridobi bogastvo, ljubezen in srečo. Velika pričakovanja je zadnji dokončani roman, kjer nastopa revni fant Pip, ki sprva doživlja upanje zaradi finančne nagrade za pomoč pobeglim kaznjencem, pride v visoko družbo, se bogato poroči, a se na koncu strezni, ker bogati ljudje avtomatsko ne pomenijo boljših ljudi. Nedokončan roman pa je ostal Naš skupni prijatelj.
Dickens je umrl dan po tem, ko ga je zadela kap, in je pokopan v Westminstrski opatiji. Do danes velja za enega največjih realističnih pisateljev in ustvarjalca tako imenovanega viktorijanskega romana.