Vaš vir življenjepisov in informacij o pomembnih posameznikih
Winston Churchill je bil britanski politik, predsednik vlade in pisatelj.
Rodil se je leta 1874, v plemiški družini vojvod Marlborough. Diplomiral je na Kraljevi vojaški akademiji v Sandhurstu in bil tako predodrejen za služenje v vojski. Kot vojak se je boril v Aziji in se udeležil tudi bojev v burski vojni.
Precej kmalu pa se je pustil zvabiti v politično kariero, ki je imela v njegovi družini tradicijo. Na začetku svoje politične kariere je bil član Liberalne stranke in v njenih barvah je postal tudi minister. Najprej je vodil ministrstvo za trgovino, nato ministrstvo za notranje zadeve. Leta 1911 je stopil na čelo britanske mornarice kot prvi lord admiraliteta.
Začetek prve svetovne vojne je Churchilla povzročil velike politične težave. Uveljavil je namreč izkrcanje v Gallipoliju, katerega cilj je bil obvladovanje Dardanelskega preliva. Operacija pa se je končala s fiaskom in Churchill se je moral umakniti iz politike. Vrnil se je šele ob koncu 1. svetovne vojne in od leta 1919 opravljal funkcijo ministra za vojno, dve leti kasneje pa je postal minister za kolonije.
Od druge polovice dvajsetih let je začel sodelovati s Konservativno stranko in postal njen minister za finance. Trideseta leta Churchillu niso bila preveč naklonjena, postal je opozicijski glas v lastni stranki in konservativci ga niso spuščali v najvišje politične kroge. Bil je ključen kritik popuščanj, ki jih je Velika Britanija pod vodstvom premierja Chamberlaina delala nacistični Nemčiji in ni odobraval Münchenskega sporazuma.
Njegov čas je prišel septembra 1939, ko je ponovno postal lord admiraliteta, predvsem pa maja 1940, ko je zasedel mesto predsednika vlade. Postal je eden izmed simbolov boja proti Hitlerju in nacistični Nemčiji. Država je pod njegovo vlado preživela bitko za Britanijo in se nato postavila ob bok zaveznikom ter premagala Nemčijo. Winston Churchill se je kot predstavnik pomembne zavezniške države udeležil vseh treh konferenc, kjer se je odločalo tako o poteku vojne kot o povojni ureditvi sveta: šlo je za konference v Teheranu, na Jalti in v Potsdamu.
Čeprav je bil Churchill simbol zmage nad Hitlerjem in je konec vojne prinesel ljudem v Britaniji močno evforijo, njegova Konservativna stranka ni uspela zmagati na povojnih volitvah. Churchill se je moral za nekaj let umakniti v ozadje in v politiki govoriti le iz opozicije. Po volitvah leta 1951 pa se je ponovno vrnil na vrh in ponovno postal predsednik vlade. Premier je ostal do leta 1955, ko je bil prisiljen odstopiti z funkcije zaradi zdravstvenih razlogov.
Ko je leta 1965 umrl, je bil deležen državnega pogreba, ki je bil do takrat rezerviran le za člane kraljeve družine.
Že od svojih vojaških dni, med katerimi je Churchill pogosto deloval kot vojni dopisnik, se je pri njem kazal literarni talent. Tega je izkoristil predvsem pri pisanju monumentalnega šestzvezkovnega dela Druga svetovna vojna, za katero mu je bila leta 1953 podeljena Nobelova nagrada za književnost.
Z Winstonom Churchillom so povezani tudi nekateri kontroverzni dogodki in stališča. S sodobnega vidika so verjetno najbolj problematična njegova imperialistična stališča, ki jih je med svojim delovanjem na ministrstvih in v uradu premierja pogosto zelo trdo uveljavljal. Poleg tega se v tem pogledu omenja Churchillova nesposobnost in nepripravljenost rešiti lakoto, ki je leta 1943 prizadela Bengalijo, ki je bila takrat del britanskega imperija.
Kljub omenjenim kontroverzam Winston Churchill velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja in ostaja simbol upora proti nacistični tiraniji in končne zmage zaveznikov.